Kislost tal, merjena z vrednostjo pH, je zelo pomemben dejavnik pri pridelovanju vrtnin in poljščin, sadja v sadovnjakih in vinogradih, na zelenicah in tratah… Primeren pH tal zagotavlja, da so hranila rastlinam dostopna optimalno. Bolj kot so tla kisla ali bazična, manj hranil je dostopnih rastlinam. Zato je priporočljivo prekisla tla nevtralizirati.

Kako bodo rastline uspevale in posledično kakšen pridelek boste uspeli pridelati, je tako odvisno tudi od kislosti tal. Kisla tla imajo slabo sestavo in so slab vir pomembnih hranil (kalcija, magnezija, fosforja, dušika). Največja dostopnost večine hranil je v območju vrednosti pH med 6 in 7. Na dostopnost hranil pa posredno vpliva tudi aktivnost talnih mikroorganizmov, na katere prav tako vpliva reakcija tal. Kisla tla so problematična tudi zaradi povečevanja toksičnih elementov, kot so aluminij in mangan, glavna povzročitelja slabše rodnosti.

Za slabši pridelek tako ni nujno krivo premalo gnojenja, ampak neprimerna kislost tal. Statistični podatki Centra za pedologijo in varstvo okolja kažejo, da je v Sloveniji dobra tretjina najboljših kmetijskih zemljišč izrazito prekislih. V ravninskih področjih severovzhodne Slovenije, na potencialno najboljših poljedelskih površinah pa je prekislih celo 70 % zemljišč.
 

Razlogi za kislost zemlje

Za prekomerno kislost tal so štirje glavni razlogi:

• Padavine in njihovo pronicanje skozi tla. Prst v bolj vlažnih podnebjih je bolj verjetno kisla. Sčasoma namreč dež izpere iz zemlje osnovne elemente (kalcij, magnezij, natrij in kalij), ki preprečujejo kislost zemlje. V močnem deževnem letu postane zemlja še bolj kisla, ker voda izpira apnenec, zato je potrebno taka tla nevtralizirati oziroma apniti.
• Geološka osnova. Prst, ki se razvije iz granita bo bolj verjetno kisla kot tista, ki se razvije na skrilavcih in apnencih.
• Organsko razpadanje. Pri organskem razpadanju nastajajo pozitivni ioni vodika (H+), ki so vzrok kislosti. Organsko razpadanje na kislost tako kot pri deževju kratkoročno nima tako velikega vpliva, intenzivno pridelovanje pa igra pomembno vlogo pri večanju kislosti zemlje. 
• Intenzivno pridelovanje in gnojenje z mineralnimi gnojili. Med rastjo pridelki absorbirajo osnovne elemente (kalcij, magnezij, natrij in kalij), da zadovoljijo svoje prehranske potrebe. To pa so tudi elementi, ki preprečujejo kislost zemlje. S povečevanjem pridelka se vsebnost teh elementov v prsti zmanjšuje. 
   

Nevtralizacija kislosti

Na preveč kislih tleh je priporočljiva uporaba sredstev za nevtralizacijo kislosti, ki so najpogosteje narejena na osnovi apnenca. Zato se za nevtralizacijo tal uporablja tudi beseda apnenje. Apnenec s tem, ko se raztaplja v vodi, nevtralizira kislost tal.

Včasih so za apnenje zemlje uporabljali apno, danes se najpogosteje uporablja apnenčeva moka. Apno in gašeno apno delujeta hitro, vendar sta zelo agresivna za žive organizme v tleh. Nasprotno pa apnenčeva moka (Kalcevita) deluje postopno, saj se pH tal po vnosu apnenca v tla poveča le nekoliko na nevtralno vrednostjo (do približno pH 8,6) tudi pri zelo velikih odmerkih.
 

Merjenje kislosti

Priporočamo, da pred apnenjem izmerite kislost vase zemlje. V pomoč pri okvirnem ugotavljanju kislosti zemlje je lahko tudi sestava travne ruše na travniku:

• rastline, ki rastejo na zelo kislih tleh so rušnata masnica, mehka medena trava in jesensko vresje;
• rastline, ki rastejo na kislih tleh so tudi razni šaši;
• rastlini, ki rasteta na manj kislih rastiščih, sta navada pasja trava ter ptičja grašica.

Če torej sestava travne ruše kaže na kislost tal, priporočamo podrobnejšo analizo zemlje in uporabo sredstev za apnenje.
 

Optimalna kislost tal

Vrednost pH 7 predstavlja nevtralno reakcijo tal, vrednosti pH med 0 in 6,9 pomenijo, da so tla kisla, vrednosti med 7,1 in 14 pa označujejo bazična (alkalna) tla. Večina rastlin najboljše uspeva v zemlji, ki ima vrednost pH 6,5 in so jim dostopna vsa potrebna hranila. Vrednosti pH med 6 in 8 so najugodnejše tudi za razvoj koristnih mikroorganizmov in deževnikov.

Vsaka rastlina ima svojo idealno pH-vrednost tal. Rastline, ki rastejo v zemlji, ki ima za to vrsto rastline neugoden pH, bodo slabše rasle, dajale slabši pridelek, sčasoma pa lahko tudi propadejo. Zato je potrebno za rast rastlin vzdrževati ustrezno raven pH tal.
 

Optimalna vrednost pH tal v sadovnjakih in vinogradih

Optimalna vrednost pH tal na vrtu (zelenjadnice)